Davčne blagajne – le en korak v boju proti sivi ekonomiji

Predlog zakona o davčnih blagajnah predvideva obvezno uporabo davčnih blagajn pri izdaji računov za plačilo z gotovino, s čimer bi se zmanjšal obseg sive ekonomije oziroma davčnih utaj. OZS opozarja, da je uvedba davčnih blagajn parcialen ukrep in poziva k celovitejšemu reševanju tega problema.

Kot so zapisali predlagatelji zakona, je zmanjšanje davčne vrzeli med glavnimi prioritetami davčne politike. Ugotavljajo, da obstoječe stanje ni zadovoljivo in negativno vpliva na celoten razvojni potencial države. Davčna uprava ugotavlja, da davčni zavezanci, ki večino svojih prihodkov prejemajo v gotovini, velikega dela teh prihodkov ne evidentirajo v skladu s predpisi. Glede na statistiko davčnih inšpekcijski nadzorov ti ne izdajajo računov ali pa že izdane račune naknadno zbrišejo iz svojih evidenc, kopije računov pa uničijo ali pa svoje elektronske kopije spremenijo glede na originalni račun.

Velika težava pri gotovinskem poslovanju so davčne utaje, saj se dogaja, da davčni zavezanci s pomočjo posebej prirejenih registrskih blagajn del, včasih tudi več kot 80 odstotkov prometa (podatki DURS), enostavno izbrišejo. Pogosto pri utaji davkov sodelujejo tudi potrošniki, ki s tem, ko ne zahtevajo ali ne vzamejo računa, prodajalcem pomagajo da gotovinskih prejemkov ne prikažejo v poslovnih knjigah. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa posebej opozarja še na tisti del sive ekonomije, ki jo ustvarijo tisti, ki dejavnosti, ki jih opravljajo, nimajo registriranih.

Potrebne so tehnične rešitve

Za učinkovit nadzor nad davčnimi zavezanci so po mnenju DURS klasične metode nadzora premalo učinkovite, saj ima davčna uprava za to premalo inšpektorjev. Zato so potrebne tehnične rešitve, ki bi onemogočale poseg v blagajne in s tem prirejanje podatkov o prometu z gotovino. Z uvedbo davčnih blagajn naj bi tako dosegli učinkovitejši nadzor nad izvajanjem predpisov s poenotenjem postopkov nadzora gotovinskega poslovanja, povečanje javnofinančnih prihodkov, izboljšanje upravljanja s človeškimi viri (davčne blagajne bodo lahko vsaj deloma nadomestile pomanjkanje davčnih inšpektorjev), zmanjšanje števila davčnih utaj in goljufij, vzpostavitev enakopravnejših pogojev poslovanja, ureditev trga, preprečevanje nelojalne konkurence in hitrejši gospodarski razvoj ter zaščito potrošnikov.

Predlog zakona predvideva, da bo uporaba davčnih blagajn obvezna za vse osebe, ki pri dobavi blaga in storitev poslujejo z gotovino, predpisuje tehnične standarde za davčne blagajne, ureja nadzor nad izpolnjevanjem tehničnih zahtev in neposredni davčni nadzor nad poslovanjem z gotovino ter določa kazni za proizvajalce oziroma prodajalce davčnih blagajn in za njihove uporabnike.

Blagajne naj kupi država

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije si za zmanjšanje sive ekonomije prizadeva že vrsto let in podpira prav vsak ukrep, ki obljublja zmanjšanje sive ekonomije. Tudi uvedbo davčnih blagajn, čeprav gre za izrazito parcialen ukrep, ki posega le na področje registriranih dejavnosti, kjer se davčne utaje kažejo v obliki naknadnega popravljanja ali brisanja podatkov o prihodkih. Ne rešujejo pa problema sive ekonomije, ki se kaže v obliki neizdajanja računov ali v obliki opravljanja dejavnosti, ki niso registrirane, opozarja OZS.

Kot že rečeno, OZS zakon o davčnih blagajnah podpira, a od ministrstva za finance pričakuje, da bo predhodno upoštevalo njene pripombe. Zbornica tako od ministrstva zahteva, da se reševanja problema sive ekonomija loti celovito, tudi s podrobno preučitvijo njenega predloga za spremembo dohodninske zakonodaje, ki ga je poimenovala »vsak račun šteje«. Poleg tega zbornica predlaga, naj stroške uvedbe davčnih blagajn vključno z nakupom strojne opreme pri zavezancih v celoti krije država, poleg tega pa naj predhodno zagotovi dostopnost do interneta na celotnem območju Slovenije oziroma vsem zavezancem, ki bi v skladu z zakonom morali uporabljati davčne blagajne, in poišče ustrezne rešitve za zavezance, ki dejavnost opravljajo na terenu, ter jim zagotovi brezžične povezave z internetom in prenosno opremo za izdajanje računov preko davčne blagajne.

Zakon sicer predvideva, da stroške davčnih blagajn krijejo zavezanci sami. Predvidoma bo to okrog 22 milijonov evrov (okrog 400 evrov na vsakega), še dobra dva milijona in pol pa bo imela stroškov  država. OZS temu, da bi davčne blagajne oziroma drugo potrebno opremo kupovali zavezanci sami, odločno nasprotuje. Na ministrstvu za finance pravijo, da bo davčna blagajna nadomestila del davčnega nadzora, ki je davčnega zavezanca tudi zdaj nekaj stal, poleg tega pa bodo blagajne strošek, ki ga bo zavezanec lahko upošteval v poslovnih bilancah.

Tokrat vse zbornice enotne

Zgoraj omenjene pripombe na predlog zakona o davčnih blagajnah je OZS sama posredovala ministrstvu za finance. Poleg tega pa je sodelovala tudi v skupini zbornic ki so pripravile usklajene pripombe na omenjeni zakon. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Podjetniško-trgovska zbornica, Zbornica računovodskih servisov, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Zbornica davčnih svetovalcev in Trgovinska zbornica Slovenije so podprle prizadevanja ministrstva za finance pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje sive ekonomije, vendar pa poudarjajo, da uvedba davčnih blagajn ne more in ne sme biti edini ukrep za reševanje te težave. Ministrstvo so pozvale, da v čim krajšem času, najkasneje pa do konca tega leta, pripravi tudi ukrepe, ki bodo reševali problem neizdajanja računov, ki se pojavlja predvsem v storitvenih dejavnostih.

Omenjene zbornice so opozorile, da ni sprejemljivo, ob upoštevanju trenutnih ekonomsko-gospodarskih razmer pa še toliko manj, da država strošek uvedbe davčnih blagajn naloži zavezancem, kljub temu, da je uvedba takih blagajn v prvi vrsti namenjena povečanju državnega proračuna. Zato zbornice zahtevajo oziroma od države pričakujejo, da bo stroške v zvezi z uvedbo davčnih blagajn zavezancem v celoti povrnila v obliki odbitka davka oziroma da bo stroške v celoti krila sama, kot zahteva OZS.

Za vse, ki imajo opravka z gotovino

Predlog zakona ne predvideva izjem, za katere davčne blagajne ne bi bile potrebne. To podpira tudi OZS, ki nasprotuje določanju izjem, ki bi bile vezane na obseg poslovanja, na poseben status določene dejavnosti ali katerokoli drugo lastnost davčnega zavezanca, čeprav dopušča možnost, da je predvsem v primeru velikih trgovskih sistemov notranji nadzor tako dober, da zagotavljajo verodostojnost podatkov glede poslovanja z gotovino.

Zakon bo vlada predvidoma obravnavala še pred poletjem, jeseni pa ga bodo v roke dobili poslanci državnega zbora. Veljati naj bi začel že 1. januarja prihodnje leto, a glede na to, da še ni povsem jasno, kakšno obliko davčnih blagajn bomo imeli v Sloveniji, davčna uprava pa za uvedbo novosti potrebuje približno pol leta, se datum uvedbe lahko tudi zamakne.

Avtor: Eva Mihelič / OZS / Revija Obrtnik, junij 2011

Finančno ministrstvo je predstavilo predlog zakona o davčnih blagajnah – ta zadeva okoli 50 tisoč davčnih zavezancev, ki poslujejo z gotovino in katerih poslovanje bo dodatno nadziral Durs .

Za zavezanca za uporabo davčnih blagajn je v predlogu zakona opredeljena “pravna ali fizična oseba, ki prodaja blago ali storitve na ozemlju Slovenije za plačilo z gotovino” (zavezanci). Izjeme v predlogu niso predvidene.

Zavezanci bi morali začeti uporabljati davčne blagajne tri mesece po uveljavitvi zakona, kar pomeni, da bi se davčne blagajne začele uporabljati v drugi polovici leta 2012.

Podjetjem ne bo treba zamenjati registrskih blagajn, če bodo te izpolnjevale predpisane zahteve – v tem primeru bodo morala dokupiti in priključiti le nadzorno enoto. Davčna blagajna je namreč sestavljena iz “navadne” registrske blagajne in nadzorne enote, tako imenovane fiskalne kontrolne naprave (FKN), ki beleži vse dogajanje v blagajni in jo nadzira Durs.

Pri nabavi FKN bo, kot izhaja iz predloga, uveden odprt sistem: država bo predpisala parametre FKN in na trgu jih bodo lahko ponujali različni proizvajalci (pri zaprtem sistemu država predpiše za FKN enega dobavitelja). Po predlogu zakona se cena FKN giblje od 43 evrov (najosnovnejše enote) do 3.100 evrov, kolikor stane mrežna FKN, namenjena uporabnikom z več blagajnami. K temu bodo morala podjetja prišteti še stroške blagajn, če ne bodo skladne s predpisanimi standardi.

Predlog predvideva za samostojne podjetnike od 1.200 do 10 tisoč evrov globe (plus od 400 do štiri tisoč evrov za odgovorne osebe) oziroma za podjetja od 1.200 do 30 tisoče evrov globe (plus od 600 do štiri tisoč evrov za odgovorne osebe), če nimajo davčne blagajne, ali je recimo ne registrirajo pri Dursu, ali temu ne omogočijo posredovanja podatkov.

Cilj uvedbe davčnih blagajn je zmanjšati davčne utaje pri gotovinskem poslovanju. Durs predvideva, da je v Sloveniji davčna vrzel štiriodstotna, kar ob učinkovitejšem pobiranju davkov pomeni neto povišanje DDV za 41,6 milijona evrov.

Avtor: Zbornica računovodskih servisov

Februar 2011  – oddaja na temo DAVČNE BLAGAJNE

Avgust 2011 – Predlog zakona o davčnih blagajnah ni strokovno podprt

28_8_07 – Izdanih racunov ne bo mogoce vec brisati Stane Petavs

11_11_10 – Vlada z davcnimi blagajnami nad utajevalce DDV

26_11_10 – Durs išce rešitev za davcne blagajne

18_1_2011 – Koliko boste odšteli za davcno blagajno, ki bo obvezna že prihodnje leto?

21_1_11 – Pahor še zaupa Križanicu, a gre po pojasnila k Šoltesu

23_1_2011 – Koliko boste odšteli za davcno blagajno, ki bo obvezna že prihodnje leto?

26_8_2011 – Davčna blagajna nad sivo ekonomijo

29_08_2011 – Davčne blagajne bomo dobili, ker Durs ne dela dovolj dobro

29_08_2011 – Anketa: Podjetniki – Davčna blagajna bo pregnala nepošteno konkurenco



31_1_2011 – Blagajne bodo, 
za podrobnosti še prezgodaj

08_09_2011 -Vlada sprejela predlog o davčnih blagajnah

 13_12_1011 – Mali Trgovci se bojijo davčnih blagajn

5_5_2010 – Država pripravlja močan udarec gostincem in drugim utajevalcem davkov

1_3_2011 – Vlada preučuje možnost ostrega kaznovanja dobaviteljev registrskih blagajn

26.5-2011 – Davčne blagajne rešujejo le del problema davčnih utaj

13_8_2011  – Davčne blagajne naj bi bile po predlogu zakona obvezne za 8646 kmetij

26_8_2011 – Davčne blagajne s 1. decembrom 2012

30_08_2011 – Obrtniki bodo vztrajali

13_09_2011 – OZS za davčne blagajne brez izjem

08_09_2011 – Vlada pošilja predlog uvedbe davčnih blagajn v obravnavo v DZ